Ko oseba, ki je ponavadi vedno rekla “ja”, začne končno imeti sebe dovolj rada, da si dovoli reči “ne”, ljudje ta “ne” tipično preslišijo. Torej, če v preteklosti nismo postavljali mej in smo jih sedaj začeli obstaja zelo velika verjetnost, da bodo ljudje enostavno preslišali naš “ne”. Brez pardona bodo prestopili mejo in nadaljevali, kot da se nikoli nismo oglasili.

Seveda, mi smo prijazni, mi povemo “ne” zelo milo. Sej nočemo nobenmu nič slabega, nočemo konflikta. Ja, to je del problema. Drugi, enako velik, ali pa še večji del je v tem, da smo prej vedno rekli “ja”.

Kaj s tem mislim?

Vsak človek, ki smo ga v življenju srečali, prebrali neke njegove besede, videli njegovo sliko, … o vsakem človeku si v glavi takoj ustvarimo sliko. In ta slika je lahko zelo trdno ukoreninjena v nas. In obratno: slika, ki so si jo ljudje ustvarili o nas je globoko ukoreninjena v njih. Če imamo prijatelje, ki so navajeni, da smo vedno na razpolago, vedno ugodimo vsem njihovim željam, vedno se odzovemo z “ja”, potem se ta slika ne bo čudežno posodobila prvič, ko rečemo “ne”. O ne ne, čaka nas vztrajno delo.

Čaka nas izziv, ki zajema rušenje ustaljene slike o nas in grajenje nove. Dlje časa, kot vas oseba pozna, dlje časa bo vztrajala pri svoji zahtevi, da rečete “da”. Ljudje tega ponavadi ne delamo iz zlobe, ponavadi to delamo popolnoma nezavedno, iz čiste navade slišati “da”. Tako, kot smo navajeni, da sonce vsak dan vzide, tako smo lahko navajeni na tvoj “da”. Velikokrat bo treba reči “ne” in vsakič bo treba vztrajati pri njem. Precej dolgo je lahko obdobje, ko je naš “ne” izzvan, ne samo enkrat, ampak neštetokrat. V tem obdobju se je dobro čim večkrat povezati s svojim občutkom samospoštovanja in odločnosti, da lažje vztrajamo.

Izziv je postaviti mejo. Izziv je vztrajati pri njej. Zakaj jo prej nismo postavljali? Zaradi strahu, da nas ne bodo imeli radi. Naraven strah. Ljudje smo socialna bitja. Več o tem v prihodnje. Vendar ja, ta strah je opravičen. Ljudje so si ustvarili sliko o nas – sliko človeka, ki bo vedno zadovoljil njihove potrebe – in nekateri bodo mogoče odšli iz tvojega življenja, ko več ne bodo imeli koristi od tebe. V resnici verjetno ne bo veliko takih. Tisti, ki te imajo zares radi, bodo veseli, da postavljaš meje – saj to je vendarle izraz skrbi zase in ljubezni do sebe.

Ste pripravljeni riskirati kakšno prijateljstvo (prijateljstvo?) v zameno za samospoštovanje? V zameno za notranji mir?

Izhodišča za raziskovanje skozi pisanje:

• Kaj pridobim, ko rečem “da”?
• Kaj izgubim, ko rečem “da”?
• Čemu se izognem, ko rečem “da”?
• Česa se bojim/zakaj rečem “da”?
• Ali se s tem, ko rečem “da” premikam proti prihodnosti, ki je v skladu z mojimi željami?
• Ali s tem, ko rečem “da” gradim odnose, ki so v skladu z mojimi željami?
• Kaj bi se zgodilo če bi rekla “ne”? Kaj bi to pomenilo za odnos z drugimi? Kaj bi to pomenilo za odnos s sabo?

Ko odgovoriš na vsa ta vprašanja v enem samem stavku zapiši odgovor na “Zakaj si želim reči “ne”?” v obliki avtosugestije. Stavek začni z:

“Rekla bom “ne”, ker …”

Stavek si lahko zapišeš na listek in si listek prilepiš na vidno mesto. Kje je najboljše mesto si preberi v prispevku “Najboljše mesto za branje koristnih informacij”. Zraven si lahko nalepiš še en listek z sugestijo:

“Ko rečem “ne” drugim, rečem “da” sebi.”

Tvoj “Zakaj”, tvoja vprašanja in napredek lahko deliš v Facebook skupini “Vadba uma”.