Ah, možgani. Se vsedeš v meditacijo in si rečeš: “Zdaj bom pa opazovala dih”. In potem čez nekaj časa ugotoviš, da si že skuhala kosilo za jutri, odpisala na mail, dokončala nek projekt, poklicala prijatelja, padla v debato s tistim človekom, ki ti ne gre iz glave že par dni, ali kaj podobnega, vendar diha nisi niti malo opazovala. Zavedaš se, da je še nekaj časa do konca meditacije. In potem se lahko zgodi, da si rečeš, ah, tako sem zasedena, zdaj imam končno čas da to razmislim do konca! Ali pa se vrneš k opazovanju diha. Zelo verjetno v vsakem primeru počasi spet pozabiš na dih in odtavaš. Potem slišiš opomnik, ki si si ga nastavila. Meditacije je konec, ti pa nisi opazovala diha. In kaj zdaj? Boš nehala kar danes, ker to ni zate? Ker je pretežko? Ker je breveze?

Preden se odločiš za to preberi prispevek do konca.

Proces, ki sem ga opisala, je zelo ZELO normalen, sploh če meditacija ni konstantno vodena ampak v nekem trenutku sedimo v tišini in sami meditiramo. Kako pogosto ti misli odtavajo, kako dolgo traja, da se spomniš na dih (ali na izvajanje meditacije, ki si jo želela izvajati), je odvisno od več faktorjev:

• Raven discipline tvojega uma.
  Če si že meditirala, ali uporabljala kake druge metode vadbe uma, ali pa si imela vzgojo, ki je spodbujala disciplino, je verjetno, da je tvoj um že discipliniran do neke stopnje in ti bodo misli manj bežale. Če ne boš pa um disciplinirala z redno vadbo.
• Fizično, psihično in čustveno stanje v katerem se trenutno nahajaš.
  Stres in utrujenost ne pomagata. Tudi pretirana navdušenost in preplavljenost s srečo ne. Kakršna koli čustva nam hitro pozornost iz meditacije preusmerijo v smer, ki napaja ta čustva. Bolezen, prehlad, pa tudi nosečnost, potencialno otežijo meditacijo.
• Okolje v katerem se nahajaš.
  Hrup, žuželke, veter, drugi ljudje (če ne meditirajo s tabo) ali hišni ljubljenčki, mraz, vročina, vlaga – vse to je lahko izziv pri obdrževanju koncentracije na meditacijo, sploh na začetku. (Dolgoročno lahko postane zelo dober objekt meditacije.)
• Obdobje v katerem se nahajaš.
  So obdobja, ko smo z lahkoto usmerjeni navznoter, v svoj notranji svet, in so obdobja, ko smo aktivni, usmerjeni navzven, ko ustvarjamo, delamo, raziskujemo. Ta obdobja se izmenjujejo in je dobro zavedati se v katerem obdobju se trenutno nahajamo. Praviloma ta obdobja podpirajo tudi naravni cikli: jeseni in pozimi, ko narava začne s svojim obdobjem mirovanja, je lažje obrniti se navznoter; spomladi in poleti, ko se narava prebuja in cveti, pa smo tudi mi bolj naravnani k akciji v zunanjem svetu. Koliko naravni cikli vplivajo na nas je odvisno od tega koliko smo občutljivi na naravo in koliko smo v stiku z njo. Ni nujno, da delujejo na vse enako intenzivno, in ne na enak način, je pa nekaj na kar si lahko pozorna in pri sebi raziščeš ta različna obdobja, njihovo izmenjevanje, povezanost z naravo ali pa z nekim drugim virom spremembe.
• Predispozicija.
  Ljudje smo si različni in se že rodimo z določenimi predspozicijami. Nekaterim je red in disciplina naravna, drugi se jo moramo priučiti.

V pomoč ti bo, če ozavestiš zakaj sploh si želiš meditirati.

Izhodišča za raziskovanje skozi pisanje:

• Kaj bom z meditacijo pridobila?
• Katere lastnosti in sposobnosti si želim razviti z meditacijo?
• Kako bo to vplivalo na moje vsakdanje življenje? Na moje odnose, zdravje, počutje, kariero, prosti čas?

Ko odgovoriš na vsa ta vprašanja v enem samem stavku zapiši odgovor na “Zakaj si želim meditirati?” v obliki avtosugestije. Stavek začni z:

“Meditirala bom, ker …”

Svetujem, da si stavek zapišeš na listek in si listek prilepiš na vidno mesto. Kje je najboljše mesto si preberi v prispevku “Najboljše mesto za branje koristnih informacij”. Zraven si lahko nalepiš še en listek z sugestijo:

“Edina slaba meditacija je tista, ki jo nisem naredila.”

Vaš “Zakaj?”, vaša vprašanja in napredek lahko delite v Facebook skupini “Vadba uma”.