Beseda “občutljivost” ima negativno konotacijo.
“Ne biti tako občutljiva!”
“Zakaj si tako občutljiva!”
“Če ne bi bila tako občutljiva bi ti bilo lažje.”
To negativno konotacijo, ki vedno najprej pride iz zunanjega sveta, praviloma ponotranjimo. Ne želimo si biti občutjlivi in zato svojo občutljivost pogosto zanikamo.
“Nisem občutljiva.”
“Nisem čustvena.”
“Nisem …”

No … pa sem – občutjliva, čustvena, nežna, …, in dnevi v mojem notranjem svetu so kdaj zelo viharni. Še dobro, da razumem kaj se mi dogaja in da sem si skozi življenje nabrala orodja, ki mi pomagajo mirno jadrati skozi lastne nevihte.

Visoka občutljivost ni nekaj, kar bi sami zbrali ali kar bi lahko po želji izklopili. Znanost je dokazala, da je visoka občutljivost povezana z določenimi geni in določeno aktivnostjo možganov, ki se razlikujejo od tistih, opaženih v povprečno občutjlivih osebah. Z visoko občutljivostjo se ali rodimo ali pa ne. Če smo se rodili z visoko občutljivimi možgani tega ne moremo spremeniti. Lahko pa sprejmemo in začnemo raziskovati kaj vse nam naši čudoviti možgani ponujajo! In – spoiler alert! – imeti visoko občutljive možgane pomeni imeti možnost postati vrhunski jedi! (če po nekem čudnem naključju niste oboževalec Vojn zvezd, namesto “jedi” vnesite ime svojega najljubšega superjunaka).

Kako se torej visoko občutljivi možgani razlikujejo od povprečnih možganov? Lastnosti visoko občutljivih možganov lahko v grobem razdelimo na štiri točke:
1. Izjemno globoko in podrobno procesiranje informacij.

2. Nagnjenost k anksioznosti in preobremenjenosti zaradi podrobnosti zaznavanja in globine procesiranja informacij. (Možgani visoko občutjlive osebe se nikoli zares ne izklopijo, tudi ko počivamo.)
3. Intenzivnost čutenja in empatija.
4. Čutna občutljivost: občutljivost na vonj, svetlobo, zvoke, okuse in dotike, tako v neprijetno smer (močni dražljaji nas hitro utrudijo in spravijo v stres), kot tudi v prijetno smer (zelo uživamo v umetnosti, v naravi, v prijetnih vonjih, mehki majčki, topli postelji, …).

Na genski ravni obstajajo tri skupine genov, ki se drugače izražajo pri visoko občutljivih osebah, in ki imajo direkten vpliv na hormone seratonina, dopamina in norepinefrina. Imamo tudi izjemno aktivne zrcalne nevrone, insulo in temporalni girus. Da vaše visoko občutljive, globoko procesirajoče možgane ne zasipam z znanstvenimi podrobnosti, povzamem le posledice vseh teh posebnosti na naše vsakdanje življenje.

Naše počutje je praviloma manj stabilno od počutja povprečno občutljive osebe: večkrat in hitreje zanihamo v svoji volji. Vendar pa imamo tudi okrepljeno sposobnost učenja iz izkušenj ter potencial razviti zelo dobro samozavedanje. Samozavedanje nam omogoča visoko stopnjo samoregulacije – tudi če zanihamo v svojem počutju se lahko odločimo ostati mirni. Naši možgani nam torej omogočajo kultivacijo notranjega miru, samorefleksije in prevzemanja odgovornosti za svoje življenje. (seveda, to zmorejo vsi ljudje, a visoko občutljivi možgani so nekoliko bolj talentirani za to)

Vplive iz otroštva – tako dobre kot slabe – močno in globoko zaznavamo. Njihov pomen za naše življenje je intenziven in dramatičen. Zaradi svoje visoke občutjlivosti potrebujemo manj intenzivne izkušnje, da bi se v nas zapisali kot travma, ali kot neverjetno dobra izkušnja. To se kaže tudi v naših potrebah do okolice: hitro se lahko počutimo pohvaljeni in nagrajeni, in tudi obratno: kregani in v napoto. Zaradi načina delovanja naših možganov smo zelo odzivni na terapije, coachinge, ipd. saj hitro sprocesiramo informacije in jih razumemo intuitivno, ne samo racionalno. Za nas so idealni pristopi, ki vključujejo telo, ne le možgane (ali pa sploh ne možgane, ker smo nagnjeni k pretiranem analiziranju). Zato negativne, travmatične izkušnje lahko obrnemo sebi v prid – zrastemo nad njih in jih vzamemo za učitelje na poti do sreče.

Zaznavamo intenzivno in podrobno, kar je lahko izziv v situacijah nabitih z dražljaji. Iz tega izhajajo pomembne razlike med visoko občutljivo in povprečno občutljivo osebo: npr. medtem ko naši prijatelji uživaju v nogometni tekmi, za nas to predstavlja samo vir kaosa in hrupa. Take situacije nas lahko močno utrujajo in kar je drugim zabava in sprostitev je nam nepotrebni stres. Mnogi “zabavni” vsakdanji dogodki (nogometne tekme, zabave, obiski trgovskih centrov, božičnih stojnic, …) nas lahko utrujajo in posledično spravljajo v slabo voljo. Velikokrat se ravno v takih situacijah porodijo sprotni komentarji naših bližnjih “Kaj pa je narobe s tabo? Ne bit tako občutljiva.” Če svojega stanja ne razumemo sami nas bodo drugi razumeli še težje. Razumevanje in komunikacija sta ključ do dobrih odnosov. Nič ni narobe, če doma božamo mačko, medtem ko naš partner žura na rave partyju.

Imamo potencial razviti izjemno močno introceptivno zavedanje. To pomeni, da se lahko zelo dobro zavedamo kaj se dogaja znotraj našega telesa. Jasno zaznamo lakoto, žejo, ipd., ter tudi telesne občutke, ki jih povzročajo čustvena stanja (npr. napetost v trebuhu, ko smo živčni, bolečina v srcu, ko smo žalostni, metuljčki v trebuhu, ko smo zaljubljeni ali igrivi, občutek lahkotnosti, ko smo sproščeni, …). Na ta način spontano povezujemo psihološka stanja (žalost, sreča, …) s telesnim občutkom (bolečina, udobje, …). Močno introceptivno zavedanje je osnova za zdravo in srečno življenje, saj nam ravno telesni občutki zelo iskreno povedo, kaj je za nas dobro in kaj je boljše zaobiti v širokem loku. Naučimo se vzpostaviti stik s svojim telesom in spoštovati ga.

Intenzivno zaznavamo čustveno komponento sveta. Naša čustvena živost je močno pojačana v primerjavi s čustveno živostjo drugih ljudi. Odziv na čustva (lastna in tuja) je močnejši (tudi, če ga navzven ne pokažemo). Pogosto to predstavlja napor in pomemno je, da si vzamemo čas za sprostitev. Sprehod v naravi je vedno dobrodošel. Zelo pomembno je tudi, da se naučimo čutiti vsa čustva brez obsojanja samega sebe. Ena najbolj uspešnih manipulacij sodobnega sveta je, da nas je družba prepričala, da obstajajo pozitivna in negativna čustva. Bom rekla, tako kot je: bullshit. Obstajajo prijetna in neprijetna čustva, ja, a vsa so pomembna in potrebna za zdravo, celovito življenje. Dovolite si čutiti. (Naslednja stopnja je dovoliti si čutiti brez pretirane drame in navezovanja na trenutno stanje.)

Počutje drugih ljudi jasno zaznavamo – občasno boljše, kot oni sami – in pomemno nam je, da se drugi počutijo dobro. Pozitivna družbena povratna informacija je za nas največja nagrada in pogosto podzavestno hrepenimo po njej. Posledično velikokrat želimo vsem pomagati in vse spraviti v dobro voljo. To je baza za empatijo, pogosto pa tudi baza za izčrpavanje samega sebe za korist drugega. Postavljanje meja je zato ena najbolj pomembnih in najbolj osnovnih veščin, ki jo naj visoko občutljiva oseba usvoji, če stremi k sreči in miru.

Naši visoko občutljivi možgani so zelo sofisticirana družbena mašina. Neverjetno dobro zaznavamo tuje počutje, tuje misli, govorico telesa, … občasno do te mere, da sočlovek ima občutek, da imamo sposobnost branja misli. Resnica ni daleč od tega: neštete informacije, ki prihajajo v naše možgane, globoko sprocesiramo, obdelamo in med seboj povežemo, kar nam omogoča branje mikro sporočil, ki jih oseba nevede oddaja. Seveda, za to je potrebno nekaj urjenja, a če temu dodamo še nadpovprečno intuicijo, smo za povprečno občutljivo osebo prvovrstni vedeževalci in bralci misli 🙂 Dobro je, da nam etika in občutek odgovornosti preprečujeta, da bi darove visoke občutljivosti uporabili za manipulacijo sočloveka.

Globina in podrobnost našega zaznavanja, naša čustvena živost, neverjetno močna empatija in intuicija, “branje misli”, “preroške” sposobnosti – vse to nam omogoča, da razvijemo svoje družbene sposobnosti, komunikacijo, odnose, do najvišje možne ravni. Lahko smo izjemni umetniki, glasbeniki, pesniki, …, izjemni terapevti, coachi, voditelji, …, izjemni prijatelji, partnerji, starši, … S sposobnostmi, ki nam jih ponuja visoka občutljivost, lahko sleherni trenutek obarvamo z ljubeznijo in sočutjem – le razumeti je potrebno kaj se nam dogaja v možganih in kako poskrbeti za svoje dobro počutje. Na ta način bomo svojo visoko občutljivost zaživeli tako, kot verjamem, da jo je namenjeno zaživeti: kot vir supermoči; kot opomnik na ljubezni polno plat vsakdana. Zato:

Najlepše in najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko visoko občutljivi ljudje damo sebi in svetu, je skrb zase.

Preberite si ta zadnji stavek še trikrat, prosim.

Ko poskrimo zase zažarimo v svoji polni luči in takrat zmoremo zares poskrbeti tudi za druge.
Ljubezen se začne z ljubeznijo do sebe. <3 <3 <3