Ko delam z ljudmi, obravnavam človeka kot celoto. Pri tem se naslanjam na večletno, poglobljeno učenje pri embodiment coachu Marku Walshu (Embodiment Unlimited), v mojem delu pa tiho, a vztrajno odmeva tudi filozofija shaolinskega kung fuja, qi gonga in zena — modrost, ki mi jo moj učitelj Shifu Shi Heng Dao predaja že od leta 2008.
Ko rečem, da delam s celim človekom, mislim prav to: skupaj nasloviva um, telo in srce — razumski del, čustveno resničnost in tisti globlji, utelešeni občutek za to, kaj je res in kaj je prav. Večina nas je namreč naučena živeti »v glavi«: razmišljati, analizirati, razumeti, biti učinkoviti. Utelešeni coaching v proces povabi tisto, kar je ves čas že
prisotno — vaše dihanje, držo, napetosti, impulze, notranje signale, živčni sistem.
Vsako srečanje je improvizacija — odzivanje na trenutno realnost in na človeka pred mano. A skozi leta dela z orodji utelešenega coachinga lahko ta proces strukturirano opišem takole:
Upočasniva, da lahko resnično opazite, kako ste, kje ste in kaj potrebujete.
Ustvariva prostor, kjer vam ni treba biti »v redu« — lahko pridete takšni, kot ste.
Namesto slepega sledenja starim navadam začnete jasneje čutiti, kaj je naslednji majhen, usklajen korak — in se v svojem tempu učite, da je v redu ta korak dejansko narediti.
Delava z majhnimi, izvedljivimi koraki — pogosto se opazna sprememba zgodi že s 5–10 minutami utelešene prakse na dan.
Niste prvi, ki v to dvomite — in zagotovo ne boste prvi, ki mu ta pragmatičen proces lahko pomaga.
Želim vam vidno, trajno spremembo, ne le tranutno boljše počutje ali navdihujoče uvide, ki počasi postanejo le lep spomin. Ko delate z mano, se zavežete, da prakse prenašate v odnose, delo, starševstvo ter vsakdanje odločitve — in opazujete, kako se stare navade preoblikujejo v nekaj, kar vas resnično podpira.
To niso »nasveti«. To so pogoji, ki postopoma prepišejo stare, avtomatske živčne poti z novimi, bolj podpornimi. Pravilno izbrana, vam prilagojena praksa izvajana v varnem okolju daje živčnemu sistemu možnost, da se nauči drugačnega odziva na iste življenjske situacije – in s tem spremeni kaj se vam iz dneva v dan zdi mogoče.
Sčasoma zgradimo štiri ključne kapacitete: jasnost, meje, regulacijo živčnega sistema in mirnodušnost.
“Če bi ljudje vedeli, kaj si zares želijo, bi to prav gotovo že imeli.”
— Mark Walsh
Kaj si sploh želim?
To je vprašanje, na katerega zares zna odgovoriti le peščica ljudi. Pogojevanje primarne družine, družbe in pričakovanja drugih nas pogosto odmaknejo od lastnih želja in tudi od čisto osnovnih potreb.
Ko pa se začnemo vračati k sebi, postaja jasneje, kaj je res naše – za nas, iz nas. Iz te jasnosti lažje sprejemamo odločitve, ki resnično hranijo nas in obenem dovolijo, da naši darovi hranijo tudi druge.
Tvoj “da” je le toliko močan, kot tvoj “ne”.
Ko enkrat jasno vemo, kakšno življenje si želimo, je vsak trenutek priložnost, da naredimo korak v to smer. Zmožnost postaviti mejo – drugemu ali sebi – je pri tem ključna. Meja ni kazen ali sebičnost, ampak pogoj za zavestno izbiro: kakšen odnos želimo imeti s sabo in z drugimi ter kam usmerjamo svoj čas in energijo.
Ko naš “ne” postaja bolj jasen in utelešen, lahko naš “da” ponovno vodi v ljubečo živost.
Ko začnemo bolj jasno izbirati svoj “da” in “ne” ljudje reagirajo na naše nove meje in izbire. Te reakcije niso vedno prijetne in v nas lahko sprožijo strah, napetost, sram ali krivdo. Še posebej, če veliko zaznavate in vase hitro pobirate stvari iz okolice, se vaš živčni sistem lahko zelo hitro preobremeni.
S pomočjo tehnik za regulacijo živčnega sistema se učimo ostajati v stiku s telesom tudi, ko nas življenje stisne. Prepoznamo znake preplavljenosti in svojo energijo nežno vračamo nazaj v občutek varnosti, da lahko kljub pritiskom vztrajamo pri svoji viziji življenja, namesto da spet pademo v stare vzorce.
Narava življenja so valovi: vzponi in padci, bližina in izguba, zdravje in bolezen. Temu se ne moremo povsem izogniti, lahko pa spremenimo, kako te valove doživljamo.
Mirnodušnost je sposobnost, da ostanemo notranje mirni in odprti v situacijah, ki nam povzročajo stisko, strah in sram. Namesto da se izgubimo v drami svojih misli in čustev, vadimo mirno prisotnost s tem, kar je – s prijetnim in z neprijetnim, brez hrepenjenja ali odpora. Ne iščemo popolne odsotnosti strahu, sramu ali krivde, ampak način, kako z njimi živeti, ne da bi nas pri tem odvrnili z naše poti.
Med možgani in telesom ves čas poteka pogovor. Približno 20 % informacij potuje iz možganov navzdol — okoli 80 % pa iz telesa navzgor. Utelešeni coaching nam pomaga, da ta pogovor začnemo zaznavati, razumeti in ga uporabljati sebi v podporo.
Vabim vas na 30-minutni brezplačni spoznavni pogovor.
Na pogovor se vam ni treba posebej pripravljati – pridite takšni, kot ste, in skupaj bova pogledali, kje ste trenutno, kam si želite priti in ali je delo z mano pravi korak za vas v tem trenutku.
Raje najprej napišete nekaj stavkov?
Pišite mi o tem, kje ste zdaj in kam vas tiho vleče.
Kot civilizacija smo prišli do točke, kjer smo se odcepili drug od drugega, od narave in od samih sebe. Ločili smo glavo od telesa in srce od obojega. Na prestol smo postavili racionalni um — ta zelo majhen in zelo glasen del svojega bitja — in ostalo sistematično zatiramo. Tako razcepljeni in omejeni sedaj poskušamo živeti polno, srečno življenje — tragikomičnost sodobnega človeka.
Iz te razcepljenosti, otopelosti in pozabe zlahka izgubimo stik s tem, kar je res pomembno. Ne znamo več biti iskreno prijazni. Ne znamo čutiti. Ne znamo biti sproščeni, povezani, radostno živi. Do drugih se obnašamo, kot do objektov na poti do cilja. Ne samo do živali – življenja katerih so reducirana na produkt, prehransko industrijo. Tudi do sočloveka. Tudi do samega sebe. Življenja mnogih postajajo proizvodnja, učinkovitost, izpolnjevanje – ja, industrija. Pozabljamo, da nismo mašina, temveč človek.
Racionalno vemo, da smo kot civilizacija zašli – a rešitev ponovno iščemo v glavi. Vendar pa je najbolj radikalna in morda edina smiselna etika današnjega časa ponoven stik s telesom, naše lastno zavestno utelešenje. Stik s sabo nam omogoča dosegati lastne cilje hitreje in bolj učinkovito ter podpreti svoje zdravje in živčni sistem, a v ozadju se dogaja nekaj bolj subtilnega in – drznem si reči – veliko bolj pomembnega: ponovno vzpostavimo stik s sočlovekom, naravo in – tudi z nečim večjim. Priti domov v telo nas na najglobji ravni spomni, kaj pomeni biti človek – sočuten, ljubeč, radosten delček večje slike, ki ji pravimo življenje.
In od tu naprej svoje življenje ne dajemo več na napačno stran tehtnice.
Vabim vas na 30-minutni brezplačni spoznavni pogovor.
Če raje pišete ste dobrodošli v mojem nabiralniku.
»Samo začni drugače razmišljati!«
Vam je tak nasvet zares kdaj pomagal?
»Podaljšaj izdih, zmehčaj pogled in zravnaj hrbtenico.«
To lahko naredite takoj. In morda že takoj opazite razliko – javite mi.